|
Leon Stefanija (leon.stefanija@ff.uni-lj.si) Izdal: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 2006. Recenzenti: prof. dr. Nikša Gligo, izr. prof. dr. Matjaz Barbo, doc. dr. Aleš Nagode, doc. dr. Vesna Mikic, doc. Dušan Bavdek, univ. dipl. muz. Peter Grum. Elektronska verzija je sestavni del publikacije: CIP – Katalozni zapis o publikaciji. Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana. 78:371.3:004.738.5 004.738.5:78STEFANIJA, Leon Racunalniško poucevanje glasbe = Computer-assisted music learning / Leon Stefanija. – Ljubljana : Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete = Department of Musicology, Faculty of Arts, 2006. ISBN 961-237-149-0 , 225196800. Zadnjič obnovljeno: februar 2022 KAZALO Kje začeti? Med cilji in možnostmi Po čem seči?
Po čem se ravnati pri izbiri? P.S.
|
|||||||
Kje začetiNehvaležnost iskanja ustreznega začetka pri podajanju snovi, ki nima konca, je verjetno ena tistih slabosti poučevanja, ki jo mora vsak glasbeni pedagog, hočeš-nočeš, vzeti v zakup. Kaj ponuditi (ne le) mlademu človeku za čim boljšo učno popotnico, ni odvisno samo od učnih načrtov, temveč predvsem od vrste dejavnikov — glasbenih in splošnih —, ki se sčasoma spreminjajo, dopolnjujejo, nadgrajujejo ali si nasprotujejo? Pa vendar, začeti kaže z zavestjo o tem, da konca pri računalniško podprtem podajanju glasbenih vsebin nikakor ni na obzorju. Če je glasbo na spletu mogoče »ujeti« v okvir IAMIC — International Association of Music Information Centres , so »predali«, ki hranijo vsebine o poučevanju glasbe, veliko bolj razpršeni. Zato kaže začeti z odskočnimi naslovi za računalniško podprto učenje glasbe. Preverjeni so bili 28. februarja 2006, nadalje pa dopolnjevani priložnostno. Ustvarjalnost glasbe je že dodobra prepletena tako z računalnikom kot s svetovnim spletom. (Niti starejših glasbenikov ne moti več, da so pametne elekttronske naprave postale vsakdanja opora tudi v njihovih poklicih.) International Computer Music Association recimo sodi med pomembne naslove za obravnavo sodobne kompozicijske prakse. Obstaja seveda vrsta naslovov, ki pomagajo pri računalniško podprtem poučevanju glasbe. Na primer: Music Education Resource Directory (http://www.musiceducationresourcedirectory.com/inclusion.shtml), Educational Software Cooperative (http://www.edu-soft.org/ – zaprta 2013), AcademicMusic.com (http://www.academicmusic.com), K-12 Resources for Music Educators (http://www.isd77.k12.mn.us/resources/staffpages/shirk/k1 2.music.html), Educational Music Software (http://www.educational-softwaredirectory.net/m usic), EcsMedia – Music Software Specialists (http://www.ecsmedia.com), The Computer Music project at Carnegie Mellon University (http://www.cs.cmu.edu/ ~music), Know Play Music Theory Software (http://www.knowplay.com /music/music-theory.html), KBA software Ear Training and Music Theory (http://www.musicstu dy.com), Musicmoz (http://musicmoz.org), musica.at (http://www.musica.at), AABACA (http://www.aabaca.com), Lentine’s Music (http://www.lentine.com), Academic Superstore (http://www.academicsup erstore.com), Kelly’s Music & Computer (http://kellysmusic.ca), SoundTree (http://www.so undtree.com/welcome.asp), Imutus (http://www.exodus.gr/im utus/index.htm), The Sonic Spot (http://www.sonicspot.com) ipd. Programska oprema, do katere pridemo prek navedenih strani, je vzorec tega, kar je mogoče uporabljati pri pouku glasbe. Množi se z razvojem tehnologije, o čemer na področju glasbe priča, med drugim, Technological Directions in Music Learning (http://music.utsa.edu:16 080/tdml), Music Education Technology (http://www.metmagazine.com), TI:ME – The Technology Institute for Music Educators (http://www.ti-me.org), The National Association for Music Education (http://www.menc.org), The Synthesis M.I.D.I workshop com (http://www.midiworks hop.com). K tem in sorodnim naslovom kaže dodati še vrsto prispevkov po specializiranih revijah tipa Music Education Research (Routledge), ne nazadnje pa tudi združenja, kakršno je NAMM – National Association of Music Merchants (http://www.namm.com), MIDEM (http://www.midem.com) ali pa Acredited Online Schools & Colleges (www.AccreditedOnlineColleges.org), da bi bila slika celovitejša. Verjetno ne preseneča, da so navedene strani ameriške, saj evropske okoliščine na prvi pogled kažejo bolj okoreli obraz glede računalniško podprtega ukvarjanja z glasbe, zlasti še, če bi se ustavili pri sodobnih projektih, kakršen je eden novejših: I-Maestro (http://www.i-maestro.net). Kljub temu pa ne kaže spregledati, da je tudi na stari celini mogoče najti vrsto dejavnosti, ki so lahko koristno izhodišče za seznanjanje z računalniško podprto dejavnostjo na področju glasbe, čeprav je že zaradi vsebinske raznolikosti daleč od poenostavljene pedagoške uporabnosti. Na primer: L’AFIM – l’Association Française d’Informatique Musicale (http://www.afim-asso.org), IRCAM – l’Institut de Recherche et Coordination Acoustique/Musique (http://www.ircam.fr), Zentrum für Kunst und Medientechnologie (http://www.zkm.de), Musikinformatik (http://www.musikwissenschaft.uni-mainz.de/Musikinformatik), Institut für Musik und Akustik (http://www.zkm.de), Centro di sonologia Computazionale (http://www.dei.unipd.it/english/csc/index.html), InfoMus Lab (Laboratorio di informatica musicale; http://musart.dist.unige.it), IPEM – Instituut voor Psychoacustica en Elektronische Muziek (http://www.ipem.ugent.be), Institute of Sonology (http://www.koncon.nlindex.htmlIUA), IXI net (http://www.ixi-software.net), IUA – Institut universitaru de l’audiovisual (http://www.iua.upf.es), Akustiikan ja äänenkäsittelytekniikan laboratorio (http://www.acoustics.hut.fi), Audio Research Group (http://www.cs.tut.fi/s gn/arg), NOTAM (http://www.notam02.no), Music, Mind Machine Group (http://www.nici.kun.nl/mmm). Bogato razvejano dejavnost na področju računalniško podprtega poučevanja glasbe imajo tiste angleške univerze, ki ponujajo študij tehnologije glasbe (na primer: Leeds, Durham, Bath, York, Birmingham, Edinburg, Lancaster, Salford, Bristol, Stanford itn.). Še pogled stran od Evrope (6.2.2006). Če The Australasian Computer Music Association (http://www.acma.asn.au) prinaša največ povezav za računalniško dejavnost na glasbenem področju za Avstralijo in Novo Zelandijo, se zdi presenetljivo, da je prav v Novi Zelandiji mogoče najti eno najbolj celovito zasnovanih glasbenopedagoških spletnih strani za osnovno šolstvo sploh na spletu: The Online Learning Centre (http://www.tki.org.nz/e/community/arts/music/music_home.php). Lepo jo dopolnjujejo stran MusicEd Consultants Ltd (http://www.musiced.co.nz), The National Centre for Research in Music Education and Sound Arts, ki ga vzpostavljajo na Univerzi Canterbury (http://www.menza.org.nz/index.php) in, Centre for New Zealand Music (http://sounz.org.nz/index.php). Ko iščemo sorodne naslove v Aziji in Afriki (gl. npr. http://www.singingwells.org), je mogoče takoj opaziti, da je računalniško podprto poučevanje glasbe, tako kot v Avstraliji, krepko vezano na ameriško ponudbo. Izjeme, katerih obravnava bi presegle zadani cilj, so Japonska, Kitajska in Rusija. Seveda je v primerjavi z zgoraj omenjenimi naslovi mogoče najti veliko bolj osredotočene preglede tega, kar obstaja na spletu o računalniško podprtem poučevanju glasbe. V ta namen so priročne strani velikih (zlasti ameriških) univerz in inštitutov, stanovskih združenj, revij in posameznih strokovnjakov, kot so na primer: Association for Technology in Music Instruction (http://atmionline.org), po knjižničnih portalih vseh večjih (zlasti ameriških) univerz, kot so recimo Online Research Resources pri University of Illinois Urbana-Champaign (http://www.library.uiuc.edu/orr), Worldwide Internet Music Resources pri Indiana University Bloomington (http://www.law.indiana.edu/library/onlineresources), revija Computers and Composition (http://www.bgsu.edu/cconline/home.htm), Children’s Music Workshop (http://www.childrensmusicworkshop.com), Education Online (http://www.educationonlinetoday.com), Music Education Online (http://www.musiceducationonline.org), International Society for Music Education (http://www.isme.org), Resources in Music Technology (http://bauer.cwru.edu/technology.html), ali pa učbenik z bogato spletno stranjo Davida B. Williamsa in Petra R. Websterja z naslovom Experiencing Music Technology (http://www.emtbook.net). V vsakem primeru izbiro računalniške programske opreme pogojuje več dejavnikov, med katerimi sta dva ključna: na vsebinski ravni uravnavajo izbiro pedagoški cilji, na pragmatični pa tako finančne okoliščine kakor tudi pogosto težko dosegljivi širši glasbenopedagoški ideali. |
|||||||
Med cilji in možnostmi |
Na začetek | ||||||
|
Javni glasbeni šolski sistem v Sloveniji je v osnovi (še vedno) radodaren — po finančni plati. Nemara prav zato po tehnološki plati ostaja komajda kaj povezan s časom. Seveda to nikakor ne pomeni, da je slabši od vrste programov po svetu. Zgledov za dobro glasbenopedagoško delo na Slovenskem ne manjka. Kljub temu pa je vprašanje uporabe tehnologije pri podajanju glasbenih vsebin prepuščeno iznajdljivosti posameznikov in možnostim šole, v kateri dela. V tujini nekatere glasbenopedagoške ustanove že nekaj časa stremijo k prenovi podajanja teorije glasbe prek spleta in s pomočjo računalniške programske opreme — kot na primer The Virtual Conservatory (http://www.virtualconservatory.com) — skušajo »izrabiti veliki potencial tehnologije s ponudbo izjemnih multimedijskih učbenikov za teorijo glasbe in solfeggio«. Pri tem domnevajo, kot s ponosom zapišejo na svojo spletno stran, da prispevaju k razvoju »glasbene izobrazbe enako kot so to storili pionirji poučevanja glasbe v učilnicah pred dvema stoletjema«. Kljub privlačnim besedam se po glasenopedagoški plati veliko večji potencial »skriva« v velikih blagovnih znamkah, kakršna je Sibelius, kjer pod rubriko Izobraževanje (Education; http://www.sibelius.com/education) zasledimo veliko širši pogled na problematiko poučevanja glasbe, ki ni zamejen, kot pri The Virtual Conservatory, samo na teorijo glasbe. Razlika v programski opremi, ki jo prinašata The Virtual Conservatory in Sibelius, je nemara lepo razvidna iz naslednje primerjave ponudbe obeh podjetij:
Glavna razlika med ponudnikoma je očitna: različno široka osredotočenost na uporabnike, na različne cilje — in ravni — seznanjanja z glasbo. V spominu kaže ohraniti predvsem dejstvo, ki ga vsak, ki se je imel priložnost seznanjati z internetno ponudbo več kot pol ure, bržkone dobro pozna: ekonomsko-propagandna spretnost nekaterih oglaševalcev v enaki meri otežuje iskanje želenih vsebin kot informacijsko skromna, skopa opremljenost spletnih strani. Dejstvo je, da spletne strani pogosto niso realen prikaz vsebin, zaradi katerih obstajajo. V nadaljevanju so zajete elementarne informacije o tistih vsebinah, ki so lahko priročna opora pedagogu ob različnih priložnostih in na različnih ravneh. Izbirajoč med dvema načinoma, ki se za členitev gradiva ponujata kot najbolj ustrezna — po funkciji (torej: po skladnosti s šolskimi učnimi načrti) in kakovosti — se zdi za slovenske razmere in to priložnost domala edino smiselno ubrati tretji način. Kljub temu, da je treba na prvo mesto postaviti vsebinska in kakovostna merila, se nadaljnji pregled računalniških pripomočkov za poučevanje glasbe osredotoča predvsem na tiste brezplačne in cenovno najugodnejše »darove tehnike«, ki so večini pedagogov dostopni. Nadaljevanje torej prinaša grob informativni prikaz bolj ali manj dostopne opreme. Še ena informacija je pomembna: prikaz je zamejen samo na PCjeva okna, saj je ta računalniški sistem med zasebnimi uporabniki računalnikov v Sloveniji najbolj razširjen. |
|||||||
Po čem seči?
|
Na začetek | ||||||
| Eden najbolj verjetnih odgovorov bi se lahko glasil: dve pripravi izstopata pri poučevanju glasbe ne glede na stopnjo — urejevalnik zvoka in urejevalnik not (notografski program). | |||||||
Urejevalniki zvoka |
Na začetek | ||||||
|
Zdi se, da — po izumu fonografa ob izteku 19. stoletja, njegovi širši uporabi v prvi polovici 20. stoletja in razvoja magnetofonskega traku, kasete v tretji četrtini 20. stoletja in prihoda novih nosilcev zvoka s CD-ji — s širitvijo različnih računalniških formatov v zadnjem desetletju funkcija zapisovanja, ohranjanja in posredovanja zvoka ni dovolj za pedagoga »indigo generacije«. Vsak malo večji lokal, kamor zaidejo dijaki/nje, ima vsaj skromno »mešalko« zvokov. Konverzije med razli?nimi formati tako postajajo nepogresljiv dejavnik pri delu z zvokom; zelo uporabno orodje z ta namen je Switch Plus Sound File Conversion Software (http://www.nch.com.au/switch/plus.html). Pri pouku glasbe, zlasti zgodovine glasbe, akustike, kompozicije in sploh pri specifični poklicni usmeritvi tonskega tehnika so urejevalci zvoka nepogrešljivi: urejeni odlomki s primeri skladb, možnosti podrobnega manipuliranja s parametri zvoka in zvočnimi kombinacijami so del zvočnega okolja slehernika. Koliko razlik je mogoče najti pri namenu in kakovosti različnih programskih orodij, nemara zgovorno pričajo strani, ki ponujajo informacije o programih (http://www.hitsquad.com ali http://www.lentine.com), »učne ure« za posamezne programe (http://www.digitalmusicdoctor.com) ali strokovno podprte portale (http://www.music-and-technology.com). Ponudba je bogata, kot nakazuje naslednji izbor različno zmogljivih in cenovno bolj in manj ugodnih programov: Ace of WAV (http://www.polyhedric.com/software/ace). Ko se ozremo po navedeni ponudbi urejevalcev zvoka (E še TASCAM, http://www.tascam.com), kaže opozoriti, da sta mimo množice poklicnih orodij, kot so recimo Adobe Audition, Soundforge, Reason alia Sonyjevi izdelki, najbolj priljubljena akademska urejevalca zvoka: Audacity in WavePad. Zaradi podpore bosta bržkone ostala med najbolj uporabljanimi vsaj še nekaj let. Razlog priljubljenosti — zato sta označena (poleg drugih ducat programov) z zvezdico (*) — je v prvi vrsti ta, da sta brezplačna. Med brezplačnimi so pravzaprav vsi s seznama trenutno (=nekaj let naprej) enako uporabni za manjše posege v zvočno podobo. Če je WavePad »tržna vaba«, ki uporabnika s kakovostjo prepriča za nakup dodatnih programov za poklicno urejanje zvoka — WavePad je namreč del profesionalnega paketa urejevalcev zvoka NCH Swift Sound suite —, je Audacit odprtokodni, »open source« program. To pomeni, da ga strokovnjaki oblikujejo v javno dobro: je rezultat gibanja, ki je od leta 1985 organizirano kot Fundacija za brezplačno programsko opremo (FSF – The Free Software Foundation http://www.fsf.org; E še http://www.dwheeler.com/oss_fs_why.html). Poleg tistih urejevalcev zvoka, ki so v navedenem seznamu označeni z *, je treba omeniti, da so tudi programi za akustično raziskovanje z drugih področij delno ali pa v celoti uporabni tudi za elementarno urejanje zvoka. Na primer s področja raziskovanja jezika so priročni — če ostanemo samo pri brezplačnih programih — *Praat (http://www.fon.hum.uva.nl/praat), *spwave (http://www.sp.m.is.nagoya-u.ac.jp/people/banno/spLibs/spwave), *SIL Speach Analysis (http://www.sil.org/computing/speechtools), *Wavesurfer (http://www.speech.kth.se/wavesurfer/index.html), *Voce Vista (http://www.vocevista.com), *Speech Filing System (http://www.phon.ucl.ac.uk/resource/sfs), *Transcriber (http://trans.sourceforge.net/en/presentation.php) ipd. Za prikaz dolo?enih zna?ilnosti zvoka pa lahko uporabimo tudi programe za raziskovanje zvoka, kot na primer: *CLAM (http://clam.iua.upf.edu/index.html), *WaveSurfer (http://www.speech.kth.se/wavesurfer), *Sonic Visualiser (http://www.sonicvisualiser.org) ipd. |
|||||||
Urejevalniki notnega zapisa |
Na začetek | ||||||
|
Podobno bogato, čeprav številčno skromnejšo ponudbo je mogoče najti na področju urejevalnikov not ali notografskih programov, kot kaže naslednji izbor: Allegro (E Finale). Ob bok najboljših poklicnih urejevalnikov not, na vrh katerih sodijo Finale, Sibelius, pa tudi QuickScore, Capella, Encore in še nekaj drugih, bi težko uvrstili katerega koli od brezplačnih (označenih z asteriskom, *). Kljub temu je treba reči, da sta *LilyPond (uporabniško malce zahtevnejš) in *Wedelmusic kos tudi zahtevnejšim nalogam in sta vsekakor bolj uporabna — žal pa nekoliko manj prijazna do uporabnika — od prav tako brezplačnega *Finale NotePad. Open source projekti so pri notografih bolj v začetni fazi, kot kaže recimo serija programov v ABC formatu (http://abc.sourceforge.net), večidel manj prijazni do računalniško manj spretnih uporabnikov: manjkajo grafični posredniki (zapisi partiture so podobni računalniškim programom, čeprav jih tiskalnik razume kot note, kakršne je vajen glasbenik). A kljub temu se recimo pri MusicXML (http://www.recordare.com/xml.html) uspešno »učijo na preteklih napakah prenosa notacije« in si pomagajo s pozitivnimi izkušnjami najmočnejših dosegljivih akademskih formatov za zapisovanje glasbe, MuseData (http://www.musedata.o rg/formats/musedata) in Humdrum (http://dactyl.som.ohio-state.edu/Humdrum), z namenom omogočiti prenose zapisov med različnimi programi, ki si prizadevajo biti čim bolj preprosti za končnega uporabnika. Izbira notografskega pripomočka je seveda odvisna od tega, za kaj ga potrebujemo pri pouku? Vprašanje nekoliko zavaja, a nikakor ni odvečno. Notografski program je, preprosto rečeno, zelo priročen pri posredovanju notnih podob. Manj je neposredno uporaben pri predagoškem procesu, če ga razumemo samo kot nadomestilo za notni papir in svinčnik. Toda notografskih programov ne kaže razumeti samo kot nadomestek za notni papir in svinčnik. Niso le priročen komunikacijski pripomoček (to postajajo vedno bolj očitno v zabavni industriji), temveč so izredno uporabni pri pedagoškem procesu v tistih primerih, kjer skupaj z notografskim programom proizvajalec omogoči dostop do partitur, ki jih lahko nato predvajamo učencem dobesedno z gledišča izvajalca (slika in zvok se odvijata pred našimi očmi brez obračanja listov …). Nekateri programi tako združujejo naslednje možnosti: – zapisovanje in urejanje zapisanega notnega gradiva, Dober notografski program torej nadomešča ne le svinčnik in papir, pač pa tudi prosojnice ali kopije in glasbeni stolp. Ne pomaga le pri podajanju zgodovinskih tem, temveč tudi pri poučevanju nauka o glasbi, kasneje tudi glasbenega stavka, in solfeggia. Seveda pri tem zgolj pomaga, ne ponuja pa metodičnih rešitev. Te uravnavata v prvi vrsti zastavljeni cilj in v določeni meri tudi pedagogova prepričanja. Notografski program je tako v pedagogiki smiselno razumeti tudi kot orodje, ki s svojimi zmogljivostmi kaže na prvi dve od treh v nadaljevanju navedenih ciljev učitelja glasbe: naučiti 1) teorijo glasbe (nauk o glasbi, solfeggio, glasbeni stavek), Nadaljnji prerez ponuja orientir po računalniški podpori za dosego teh treh ciljev: učenje teorije glasbe, solfeggia in zgodovine glasbe. |
|||||||
Podpora pri pouku teorije glasbe |
Na začetek | ||||||
|
Računalniško podprto poučevanje glasbe (Computer-Assisted Instruction, CAI) — predvsem vaje iz teorije glasbe —, so začeli razvijati v okviru ameriških univerzitetnih dejavnosti ob koncu šestdesetih let 20. stoletja. Med univerzami, ki so to gojile (recimo: University of Illinois, Stanford University, The Pennsylvania State University, the University of Delaware, Florida State University) postopoma prišlo do širitve tovrstnih prizadevanj. Don Bower v kratkem orisu CAI lepo prikaže razvoj petih generacij računalniške opreme in ponudi priročen pregled nad tovrstnimi vsebinami (http://www.uah.edu/m usic/technology/cai/index.html). Med največjimi ponudniki glasbene programske opreme je poglavje o teoriji glasbe — o značilnostih in osnovah nauka o glasbi, solfeggia in glasbenega stavka — razslojeno po različnih ključih. Če je za začetno stopnjo dovolj, da učenci spoznavajo tonski sistem, se na višjih stopnjah vprašanja usmerjajo na področje analize glasbenih del in v najširšem smislu razumljene zgodovinske obravnave glasbenega stavka. Za računalniško podprto analizo glasbe je mogoče najti povezave na spletnih straneh redkih strokovnjakov s tega področja, kot je recimo Nico Schüler (http://uweb.txstate.edu/~ns13). Na tem mestu se kaže zamejiti na računalniško podporo za poučevanje teorije glasbene na različnih stopnjah preprosto zato, ker računalniško podprta analiza glasbe na akademski stopnji ni mogoča brez veliko večje tehniške kulture, kot jo trenutno ponujajo naše glasbene ustanove. Pri nauku o glasbi je težko ostro razmejiti spoznavanje osnov glasbenega gradiva (glasbeni stavek in tonski sistem) od podajanja le-tega (solfeggio). Celovitost področja lepo zajema *Music Theory Pedagogy Online (http://jmtp.ou.edu/). Kljub temu, da večina programske opreme vključuje tako teoretsko razumevanje kot praktično prepoznavanje in podajanje značilnosti glasbenega stavka, kaže ohraniti razliko med obema področjema nauka o glasbi v spominu kot pomembno iztočnico pri izbiri ustreznih pripomočkov iz naslednjega seeznamom naslovov. Še prej pa m alo za šalo — malo za res: Simpatični otroški programiAdventures in Musicland (E ECS Media). Privlačni kompozicijski orodji za razvijanje “creative intuitions while having fun with music” sta: |
|||||||
| Na začetek | |||||||
Glasbeni stavek |
Solfeggio |
||||||
| Adventus products (http://www.adventus.com). Alfred products (http://www.alfred.com/sub_theory/emt/emt1.html). Ars Nova Practica Musica (http://www.arsnova.com/products.html). Basic Elements of Music Theory (http://courses.wcupa.edu/abauer/mtm.html). Camps products (http://www.mxw.com/win4/index.htm). C.A.T.S. (http://www.takenotepublishing.co.uk/tnpl/cats/index.html). ChordWizard products (http://www.chordwizard.com/hmw.asp). Eric Weisstein’s Treasure Trove (http://www.ericweisstein.com/encyclopedias/music). ECS Elementary School Skills Bundle (E ECS Media products). ECS HS Skills Bundle (E ECS Media products). ECS Middle School Skills Bundle (E ECS Media products). ECS Media products (http://www.ecsmedia.com). ECS Musique (E ECS Media products). EOMIT Essentials of Music Theory (E Alfred) Emozi Music Theory Lessons (http://emozi.com/MusicTheoryLessons.htm). eMusicTheory (http://www.emusictheory.com). Enchanted Learning (http://www.enchantedlearning.com/Home.html). Functional Harmony (E ECS Media products). Harmonic Progressions (E ECS Media products). Harmonic Vision products (http://www.harmonicvision.com). Hoew Music Works (E ChordWizard) ONLINE. (http://users.dragnet.com.au/%7Edonovan/mb/music.html). Introduction to Music Theory and Aural Skills (http://www.murraystate.edu/qacd/cfac/music/MUS109entry.htm). Introduction to reading music (http://datadragon.com/education/reading). Keyboard Chords (E ECS Media products). Keyboard Extended Jazz Harmonies (E ECS Media products). Keyboard Intervals (E ECS Media products). Keyboard Extended Jazz Harmonies (E ECS Media products). KBA products (http://www.musicstudy.com). MFO (http://theory.music.indiana.edu/mfo). MiBAC Music Lessons I in II (E Mibac products) MiBAC products (http://www.mibac.com). Multimedia Music Theory (http://www.voyetra.com/site) Music … Builder products (E ECS Media). Music Emozitron (E Emozi Music Theory Lessons). Musica Analytica (http://www.ertechsoft.com). *Music Theory & History Online (http://www.dolmetsch.com/theoryintro.htm) ONLINE. Musical Starirs (E ECS Media products). Musicianship Basics (http://users.dragnet.com.au/%7Edonovan/mb/music.html). *Musicians Place (http://www.musicians-place.de/gehoerbildung.html). MusicLab (http://www.town4kids.com). Music Lessons products (E Mibac). *Music Notes ( Queensland University; http://library.thinkquest.org/15413/theory/theory.htm). * Music Novatory – The Science of Music (http://www.musicnovatory.com). * Musiklehre Online (http://www.musica.at/musiklehre). *Musikwissenschaften.de (http://www.musikwissenschaften.de). *Musitech (http://musitech.fmt.uni-osnabrueck.de). Musition (http://www.risingsoftware.com). * Musopen (http://www.musopen.com/). Online Music Fundamentals course (http://mill.music.miami.edu/fundamentals). *Ricci Adams’ Musictheory.net (http://www.musictheory.net). * Quality Music Interactive online modules http://www.bigcomposer.com/module). Sibelius Musiton (http://www.sibelius.com). Teaching-you Music Theory Skills (http://www.voyetra.com/site). *Teoria Music Web Theory (http://www.teoria.com). *Tonality Guide by Tom Pankhurst (http://www.tonalityguide.com). *TonalityGUIDE.com (http://www.tonalityguide.com). *Virtual Piano Chord (http://www.oddrealm.com). *Virtual Music Classroom (http://www.virtualmusicclassroom.com). Voyetra Music Theory (http://www.voyetra.com/site/default.asp). |
Absolute Pitch (http://www.harmony-central.com/Software). Adventus Ear Training Coach (E Perfect Pitch). Alfred products (http://www.alfred.com/sub_theory/emt/emt1.html). *AuralOnline (http://web.shc.melb.catholic.edu.au/SHCSITE/Music) ONLINE. * Aural Idiom Drill (http://www.lawrence.edu/dept/conservatory/theory_comp/aid/index.html). Auralia (http://www.risingsoftware.com). Audiation (http://www.giamusic.com/home.cfm). *Big Ears (http://www.ossmann.com/bigears). Computer-Assisted Instruction in Music Computergolleg Musik Gehörbildung (http://www.musik.uni-osnabrueck.de/fachstruktur/forschung/cami/ckm/index.htm). Dolphn’s Don Music School (http://www.dolphindon.com/intro.html). EarPower (http://www.earpower.com). *Eartest (http://www.cstp.umkc.edu/personal/bhugh/eartst12.zip). Ear Training Coach (E Perfect Pitch). Ear Training Expedition (http://www.trailcreeksystems.com). Earobics (E Earope). Earope (http://www.cope.dk/english). EarMaster (http://www.earmaster.com). *Earplane (http://earplane.com/modules/earplane_main). *Eartoner (http://sourceforge.net/projects/eartoner). *Eartrainer (http://www.eartrainer.de/EARTRAINER/). EARtrainer www 1.5 (http://www.synchron.de/EARTRAINER) ONLINE. ECS Echos (E ECS Media) ECS Digital Music Mentor (E ECS Media). ECS Media products (http://www.ecsmedia.com). ECS Rhythm Divide (E ECS Media). ECS Tap It (E ECS Media). ETDrill (http://theory.music.indiana.edu/etdrill). *Functional Ear Trainer (http://www.miles.be). *Gehörbildung (E Musikwissenschaften.de) *Good-Ear (E Eartraner). *GNU Solfege (http://directory.fsf.org/GNU/solfege.html ali http://www.solfege.org). Harmonic Progressions (E ECS Media). Harmony Central products (http://www.harmony-central.com/Software/Windows) * http://courses.missouristate.edu/mfm077f/webet Inner Hearing (http://www.musicalhearing.com). *Interval identification ( Queensland University; (http://library.thinkquest.org/15413/games/intervals/interval.htm). Jörg Scheele (http://www.jshoeren.de/index1.php). KBA products (http://www.musicstudy.com). *Learn2hear.org (http://www.learn2hear.org/about.php). MacGAMUT (http://www.macgamut.com). Musilab (http://www.musilab.com). Musicianship Basics (http://users.dragnet.com.au/%7Edonovan/mb/music.html). *musicians-place (http://www.musicians-place.de/gehoerbildung.html). MusicLab Melody (http://www.town4kids.com). * Musiklehre Online (http://www.musica.at/musiklehre). *Musikwissenschaften.de (http://www.musikwissenschaften.de). Perfect Pitch (http://www.perfectpitch.com). Personal Ear Trainer (PET) (http://www.janasoftware.com). *Ricci Adams’ Musictheory.net (http://www.musictheory.net). Sight-Singing Trainer (E EarPower) *Solfege GNU (E GNU Solfege). Solfeggio (http://www.e-noveus.com). (*) Takadimi (http://www.takadimi.net). *Virtual Music Classroom (http://www.virtualmusicclassroom.com). |
||||||
|
Programska oprema za podporo začetnikom je različna (na zgornjem seznamu niso zajeti programi za ritmiko, uglaševanje, metronomi in karaoke). Različni so tudi pristopi k pojasnjevanju osnov tonskega sistema. Nekateri so zasnovani bolj za zabavo in zajemajo samo posamezna poglavja, drugi spet z lahkotno pa tudi bolj monotono resnostjo sledijo »navadnim« korakom poučevanja posameznih segmentov nauka o glasbi. Pomembno je, da nekateri ponudniki skušajo predstaviti celovite šole, drugi koščke nauka o glasbi. Tudi zato je način spremljanja napredovanja učencev skozi snov različen: nekateri programi ponujajo celovite preizkuse znanja, drugih ne zanima edukativna, pač pa predvsem razvedrilna funkcija izdelka. Poleg najboljših programov z obeh področij, za kar skrbijo, na primer, Town4kids, EBC Media, Voyetra, Rising Ton, Harmonic Music, Alfred Publishing idr., je večidel omenjenih programov vsaj delno uporabnih in je mogoče iz različnih naslovov sestaviti priročno pedagoško orodjarno vaj in nalog. |
|||||||
Približevanje glasbene sodobnosti in preteklosti |
Na začetek | ||||||
|
Govoriti o tem, kaj nekaj je, sploh pa, kako ali kaj je nekdaj bilo, je proces, ki bi ga mogli razumeti s primero o krmiljenju plovila. Začrtali bi ga nekako takole: iščemo pravo mero podatkov za kurz plovbe in pri tem moramo upoštevati tako vremenske okoliščine kot zmogljivost plovila (in seveda lastne moči). Pri podajanju zgodovin (gr. historia: védenje, nauk, zgodba, pripoved) glasbe imamo opravka z izbiro podatkov in njihovo »premestitvijo« iz sveta »faktov« v svet na različne načine pogojenih predstav, okoliščin, potreb … Kako lahko računalnik pri tem pomaga, najlepše prikazuje recimo Well-Tempered Clavier — Johann Sebastian Bach: Thirty-Seven Fugues and Selected Preludes Tima Smitha in Davida Korevaara (http://jan.ucc.nau.edu/~tas3/wtc.html). Za zgodovino glasbe torej potrebujemo »dejstva«, ki jih nadalje »umeščamo« v določen zgodovinski okvir, jih interpretiramo z medsebojnimi povezavami in tudi že s samo izbiro, torej vključevanjem ali izpuščanjem iz »zgodovinske zavesti«. In pri glasbenozgodovinski pedagogiki imamo na voljo tri vrste »gradiva« zgodovine. Natančneje: gre za dve vrsti dejstev ( 1 in 2) in področje spoznavnih meril (3), ki pojave omogočajo (i)zbirati in predočati učencem: 1) »glasbena dejstva«: zlasti note in glasbila in 2)zvočni primeri (posnetki), kar nadalje umeščamo v določen 3)miselni okvir, »okoliščine«, v katerih nastaja historia. V nadaljevanju je poglavje razdeljeno na tri podpoglavja: računalniška pomoč glede »glasbenih dejstev«, v tem primeru notah in glasbilih, podatki o zvočnih posnetkih in muzikološki viri (tudi tu zvezdica označuje brezplačne naslove). |
|||||||
»Glasbena dejstva«: note, glasbila in posnetki |
Na začetek | ||||||
Note |
Glasbila |
||||||
| *Archiv der kreuznacher diakonie Kantorei (http://www.kantoreiarchiv.de). Cantus (http://publish.uwo.ca/%7Ecantus/index.html). *CantemusDomino.net (http://www.cantemusdomino.net). *Cantus Planus (http://www.uni-regensburg.de/Fakultaeten/phil_Fak_I/Musikwissenschaft/cantus/index.htm). Capella (http://www.capella-software.com/capella.htm). *Centre d’Etudes Superieures de la Renaissance (http://umr6576.cesr.univ-tours.fr/annuaire/page_personnelle.php?id=87). *Choral Domain Music Library (E CPDL). *Choral Library, The Musica Virtual (http://musicanet.org). *CPDL – Choral Public Domain Library (http://www.cpdl.org/wiki/index.php/Main_Page). *cipo net (http://www.cipoo.net/index.html). ClassicalNet (http://www.classical.net/music/welcome.html). *Classical Score Library (http://www.classicscore.hut2.ru). Digital Music Notebook (http://www.digitalmusicnotebook.com). Early Manuscripts at Oxfor University (http://image.ox.ac.uk/list?collection=merton). EasySheetMusic (http://www.easysheetmusic.com). editions musicales europeennes (http://emepublish.com). EveryNote (http://everynote.com). *8nites.com (http://www.8notes.com). Great Scores (www.greatscores.com). *Gregotian Chant On The Net (http://www.schuyesmans.be/gregoriaans/EN/ENnet.htm). *Gutenberg Music (http://www.gutenberg.org/music). Hill Museum & Manuscript Library (http://www.hmml.org). *IMSLP Petruci Music Library (http://imslp.org/wiki). *Italian Opera (http://www.italianopera.org). *International Music score Library Project (http://imslp.org/wiki/Main_Page). King’s Music Facsimiles and Editions of Early Music (http://www.kings-music.co.uk/index.htm). *Medieval Music Datebase (http://www.lib.latrobe.edu.au/MMDB/index.htm). *Mfiles (http://www.mfiles.co.uk/poster/index.htm). (delno*)Musica Viva (http://www.musicaviva.com/index.html). *MuseData (http://www.musedata.org). Music-scores.com (http://www.music-scores.com). My Sheet Music (http://www.mysheetmusic.com). Notion Score Library (http://www.notionmusic.com). Oddrealm (http://www.oddrealm.com/). *Old Music Project, The (http://www.oldmusicproject.com). Online Music Library (http://www.online-musiclibrary.com). *Piano, Charlie’s (http://www.charliespiano.com). * Richard Robinson’s Tunebook (http://www.leeds.ac.uk/music/Info/RRTuneBk/tunebook.html). Score on Line (http://www.score-on-line.com/index.php). *Scores, Free (http://www.free-scores.com). *Scores, Online Music (http://plato.acadiau.ca/courses/musi/callon/2273/scores.htm). *Sheet Music, The Lester S. Levy Collection of Sheet Music (http://levysheetmusic.mse.jhu.edu). *Sheet Music Archive (http://www.sheetmusicarchive.net). Sheet Music Digital (http://www.dalymusic.com). *Sheet Music, Free (http://www.freesheetmusic.net). *Sheet Music USA (http://www.sheetmusicusa.com). *Sheet Music Guide, The Free (http://www.freesheetmusicguide.com). *Variations (http://www.dlib.indiana.edu/variations/scores). Viva Scores (http://www.vivaldistudio.com/eng/vivascores.asp). *WIMA: Werner Icking Music Archive (http://icking-music-archive.org). |
aboutMUSIC.org (http://www.aboutmusic.org/c1/index.php). American Musical Instrumen Society, The (http://www.amis.org). *Automatic Musical Instrument Collectors’ Association (http://www.amica.org). *Brass resources (http://www.whc.net/rjones/brassrsc.html). Cello Society, Internet (http://www.cello.org). CIMCIM – Comité International des Musées et Collections d’Instruments de Musique (http://www.music.ed.ac.uk/euchmi/cimcim). *Clarinetdepot (http://www.clarinetdepot.com). *Classical Free-Reed, Inc ,The.(http://www.ksanti.net/free-reed/main.html). * Classical guitar making (http://www.enotes.com/topic/Classical_guitar_making). *dolmetsch online (http://www.dolmetsch.com/index.htm). *Early Instrument Resources (http://www.medieval.org/emfaq/instr). *Edinburgh University Collection of Historic Musical Instruments (http://www.music.ed.ac.uk/euchmi). EILA (E ISVB) *Electronic Music Instrument 1870-1990 (http://www.obsolete.com/120_years). EPTA – European Piano Teachers Associations (http://www.epta-europe.org). *Experimental Musical Instruments (http://www.windworld.com/index.htm). *Evfonija (http://www.euphonia-city.net). *Families of the Orchestra (http://www.dsokids.com/2001/instrumentchart.htm). FIGA – Fretted Instrument Guild of America, The (http://www.frettedinstrumentguildofamerica.org/pages/872009/index.htm *Flute Network, The (http://204.3.200.95). Folk Harpers and Cragtsmen, International Society of (http://www.folkharpsociety.org/index.html). Galpin Society, The. For the Study of Musical Instruments (http://www.music.ed.ac.uk/euchmi/galpin). Guitar Foundation of America (http://www.guitarfoundation.org). (*)Harmony Central (http://www.harmony-central.com). * History of Musical Instruments, Links to (http://plato.acadiau.ca/courses/musi/callon/2273/instr.htm). *Instrument Encyclopedia (http://www.si.umich.edu/CHICO/instrument). *Instruments and Instrument Makers Sites, Classical Net (http://classical.net/music/links/instlink.html). *Instruments, Information about (http://www.lib.washington.edu/music/instruments.html). *Learn and Hear About Different Instruments (http://datadragon.com/education/instruments). Luthiers, Guild of American (http://www.luth.org). *Microtonal music on woodwinds (http://xenharmonic.wikispaces.com/microtonal+woodwinds). Music Instrument Technicians Association MITA http://www.mitatechs.com). *Musical Instruments (http://www.musicarrangers.com/instruments). *Musical Instruments Described (http://www.radix.net/~dglenn/defs/inst.html). *Music Notes Musical Instruments (http://library.thinkquest.org/15413/instruments/instruments.htm). *Oddmusic Musical Instruments Gallery (http://www.oddmusic.com/gallery). Oricus Musical Instrument Information (http://www.oriscus.com/mi). PG Music products (http://www.pgmusic.com). Piano Wrist and Arm Positioning and Playing Resources by Michele Wheat (https://www.wristband.com/content/piano-wrist-arm-positioning-playing/)Pianoforte Tuniers’ Association (http://www.pianotuner.org.uk). *Pianopedia (http://www.pianopedia.com). Piano Technicians Guild (http://www.ptg.org). *Roman Musical Instruments (http://www.personal.psu.edu/users/w/x/wxk116/muse). *Sibelius Academy Instruments (http://www2.siba.fi/Kulttuuripalvelut/instruments.html). Singing, National Association of Teachers of (http://www.nats.org). *Smithsonian Institution Musical History, Instruments (http://www.si.edu/resource/faq/nmah/music.htm). *String Fingering (violina) (http://www.colba.net/~eliot/fingering.html). Trombone Journal, Online (http://www.trombone.org). * Trombone Page, Yuen Li’s (http://www.geocities.com/yuenli_low). * Vienna Clarinet Connection (http://www.viennaclarinetconnection.com/). *Viola Web Site, The (http://www.viola.com). Viola Da Gamba Society of America (http://vdgsa.org). Violin and Bow Makers, The American Federation of (http://www.afvbm.com). *William and Gayle Cook Music Library, Indiana University School of Music, Worldwide Internet Music Resources, Instruments http://library.music.indiana.edu/music_resources/instr.html). *Woodwind Fingering Guide, The (http://www.wfg.woodwind.org/index.html). *World Music Central, Instruments (http://www.worldmusiccentral.org/staticpages/index.php/instruments_a). |
||||||
Posnetki |
Na začetek | ||||||
|
S posnetki je nekoliko drugače kot z notami in učnimi portali za glasbila. Note bere malo ljudi, glasbila jih uporablja več, medtem ko glasbo posluša slehernik. S tem se odpre vrsta pravnih zapletov, ki prav na področju posnetkov glasbenih del najbolj intenzivno odpira vprašanja avtorskih pravic!!! ponujenega blaga in storitev na svetovnem spletu. Klobčič se je začel odvijati ob vprašanjih izplačevanja tantiem za glasbene posnetke, ko so se pojavili ponudniki t.i. »peer-to-peer« programskih platform za izmenjavo datotek po spletu med vsemi, ki so to hoteli. Vprašanje, ali bodo »administrativni« posegi upravljalcev svetovnega spleta in nasprotovanja industrije nosilcev zvoka uspeli obrzdati naraščajoče spletne arhive vseh vrst, dobiva odgovore v rezultatih pospešenih projektov digitalizacije različnih knjižnic, podatkovnih baz in tudi zvočnih posnetkov. Lansko leto smo tako tudi v Sloveniji dobili na spletu posnetke slovenske glasbe od prvih ohranjenih do druge svetovne vojne: hranijo jih na strežniku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (http://www.nuk.uni-lj.si v predalu Mrežnik- kažipot po informacijskih virih, http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/mreznik.asp). Ista ustanova nam proti plačilu letne članarine omogoči cenejši dostop, kot bi ga sicer imeli kot posamezniki, do bogatega arhiva posnetkov Naxos Music Library, ki je vsekakor priročna spletna poslušalnica (do katere pa moramo priti prek informacijskih virov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, torej http://www.nuk.uni-lj.si). Med uporabnimi naslovi za posnetke na spletu, ki mu sledijo združenja tipa Associations for Recorded Sound Collections (http://www.arsc-audio.org/), kaže omeniti vsaj še možnosti programov za predvajanje zvoka, kot je na primer iTunes (http://www.apple.com/support/itunes/index.html), seznami izvajalskih dosezkov, kakršen je tisti Youngrok Lee (http://my.dreamwiz.com/fischer/Ring/disco-virtuosos.htm) ali pa Tyronea Settlemierja (http://www.proaxis.com/~settlet/record/links.html), vrsto manjših in večjih zbirk tipa Mp3 (http://www.musicmp3hq.com, http://www.schools.ash.org.au/ea lthelp/midi.htm, http://www.isd77.k12.mn.us/resources/staffpages/shirk/midi.html) in poleg zvočnih arhivov nekaterih velikih, zlasti ameriških univerz in plačniških naslovov, kot je MP3 Music Instant Download (http://www.mp3advance.com/index.html.htm), blogovskih in ljubiteljskih zbirk, kot je Direct Waves (http://direct-waves.blogspot.com), 194142434445 AVANT BLOG FOR EXPERIMENTAL MUSIC FANS (http://194142434445.blogspot.com), še arhive radijskih postaj, ki jih je — v lepem številu — mogoče spremljati prek spleta. !!! Copyright zakone in povezave o avtorskih pravicah dobimo na naslednjih straneh: WIPO – World Intelectual Property Organization (http://www.wipo.int/portal/index.html.en), CISAC – International Confederations of Authors and Composers (http://www.wipo.int/portal/index.html.en), Bernska konvencija (besedilo iz Pariza 1971; http://www.law.cornell.edu/treaties/berne/overview.html), E©UP – European Copyright User Platform (http://www.eblida.org/ecup) in pa portala EU (http://europe.eu.int), United States Copyright office (http://www.copyright.gov). Koristne informacije prinašajo tudi WTO – World Trade Organization (http://www.wto.org), Sound Recordinga and Copyright (http://www.copyright.mediarights.co.uk), MCPS-PRS – Mechanical Copyright Protection Society (http://www.mcps-prs-alliance.co.uk) in HFA – (http://www.harryfox.com/public/HFAHome.jsp). V Sloveniji ponuja povezave in zakone o avtorskih pravicah Ministrstvo za gospodarstvo (http://www.mg.gov.si), Avtorska agencija za Slovenijo (http://www.aas.si/index.htm) in zlasti SAZAS – Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (http://www.sazas.org). |
|||||||
Zgodovinoučni pripomočki |
Na začetek | ||||||
|
Zgodovina vključuje — vse: vsa področja védenja o glasbi. Ker to v praksi ni mogoče, ne preseneča razširjeno stališče muzikologov, da se zdi danes nemogoče pisati zgodovino glasbe, temveč je mogoče podajati samo različne delne zgodovine: zgodovino slovenske glasbe, evropske in ameriške resne (umetne, arteficielne, klasične, koncertne), popularne, jazzovske glasbe ipd. Kljub temu, da prizadevanja »world music« gibanja od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja skušajo ohraniti (v novih oblačilih) humanistično širino raziskovanja glasbe z idealom celovitega pogleda na »glasbe vsega sveta«, tudi pri tem ostaja pogled neizbežno vezan na posamezne — lokalne, regionalne, nacionalne, politično ali kako drugače zamejene — glasbene pojave. Glasbeniki imamo poleg vrste sijajnih glasbenih leksikonov dve ogromni enciklopediji glasbe: The New Grove Dictionary of Music and Musicians in Musik in Geschichte und Gegenwart. Prva je nepogrešljiv pripomoček, ki je od leta 2001 dostopna na spletu kot Grove Music Online (http://www.grovemusic.com) in vključuje tako The New Grove Dictionary of Opera in The New Grove Dictionary of Jazz. Kot eden spletnih virov Oxford University Press je Grove Music Online med splošnimi glasbenimi spletnimi viri strokovno neoporečen in vsebinsko najbolj izčrpen pedagoški pripomoček za učitelje pa tudi za učence na višjih stopnjah. Pripomočke kaže iskati recimo med naslednjimi naslovi: Academic Charts Online. International Popular Music (http://www.academiccharts.com/). Kljub uporabnosti nekaterih navedenih naslovov je smiselno najprej pregledati tiste splošne ali specializirane glasbene vire, ki ostajajo v neposrednem stiku z raziskovalno dejavnosto na podrocju zgodovine in teorije glasbe. Med njimi je treba omeniti vsaj naslednje: *Callaway Centre ( School of Music, University of Western Australia (http://www.callaway.uwa.edu.au)
|
|||||||
|
Seveda je smiselno vedno zbrati čim več podatkov tudi o skladateljih, pogosto vključenih v stanovska društva (na primer pri nas v Društvo slovenskih skladateljev, http://www.dss.si/), oziroma glasbenikih (na primer Društvo glasbenikov evrope, http://www.dge.si/). Domala vse povezave so zastonj, zato ni zvezdic:
|
Na začetek | ||||||
Skladatelji |
Izvajalci |
Ansambli |
|||||
|
Poleg Društva slovenskih skladateljev je nogoče dobiti informacije o ustvarjalcih na Slovenskem na strani SAZASa(Združenje skladatelev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije) in seveda na vrsti osebnih spletnih strani, kot so Dušan Bavdek (http://www.dusanbavdek.com/).
|
Jože Kotar (http://www.kotar.com). Nejc Kuhar (http://www.nejckuhar.com/). Liens vers des collections de notices biographiques de musiciens(http://www.musicologie.org/Biographies/surlenet.html). Steven Loy (http://stevenloy.com). Zoran Markovič (http://www.zoran-markovic.net/). Vladimir Mlinarić (http://simuzik.com/mlinaric/). Nina Prešiček (http://www.ninapresicek.com). Matej Zupan (http://www.matejzupan.com/). |
Duo Claripiano (http://www.claripiano.net/). Festine (http://www.festine.org/). Slovenska filharmonija (http://www.filharmonija.si/). Slowind (http://www.slowind.org/). Slovenski tolkalni projekt (http://www.stop-projekt.com/). Univerzitetni pihalni orkester (http://www.upol.si/). |
|||||
Periodika |
Na začetek | ||||||
|
Navedeni portali hranijo tudi ogromne baze podatkov o glasbi. Seveda pa jih je treba redno dopolnjevati. Najbolj ažurni so z novimi dognanji prispevki v revijah. Novosti ali informacije o glasbeni periodiki v Sloveniji dobimo predvsem na Oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (http://www.ff.uni-lj.si) in Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (http://www.nuk.uni-lj.si). Sicer pa spodaj navedeni naslovi najbolj nazorno nakazujejo današnjo širino ukvarjanja z glasbo (10.2.2006; naslovi z asteriskom so brezplačni): 1/1 Journal of the Just Intonation Network (http://www.justintonation.net). Seveda je naveden le del glasbene periodike, ki zgolj nakazuje sodobno »glasbeno ekonomijo« vsakdana. Med strokovno usmerjenimi revijami so v zgoraj navedenem tudi take, kjer so članki uvrščeni brez določenega vrednostnega merila. Tudi revije včasih prinesejo to, kar je uredništvu prišlo pod roke brez tehtnejše utemeljitve. Pri tem je bralec nemalokrat v zadregi, kako ločiti zrnje od plev. Torej: kako? |
|||||||
Po čem se ravnati pri izbiri |
Na začetek | ||||||
|
Pri izbiri računalniške pomoči za učenje glasbe kaže glavne vsebinske smernice iskati pri ustanovah, kakršna je MERLOT — Multimedia Educational Resource for Learning and Online Teaching (http://taste.merlot.org). Pragmatične rešitve pomagajo poiskati portali zvez za spletno poučevanje: EADTU — The European Association of Distance Teaching Universities (http://www.eadtu.nl), CADE — Canadian Association for Distance Education (http://www.cade-aced.ca), USDLA — United States Distance Learning Associations (http://www.usdla.org), ODLAA — The Open and Distance Learning Association of Australia (http://www.odlaa.org), ADLA — African Distance Learning Association (http://www.physics.ncat.edu/~michael/adla), COL — The Commonwealth of Learning (http://www.col.org/about), The British Learning Association (http://www.britishlearning.org.uk) ipd. ter portali podobni eLearners.com (http://www.elearners.com). Seveda pa tudi pri računalniško podprtem poučevanju ostajata odprti vprašanji isti, kot sicer pri izbiri »učnih orodij« v običajni pedagoški praksi: mera, do katere je smiselno iskati računalniško pomoč za poučevanje glasbe, in namen, ki ga s tem želimo doseči. Vprašanji ne dopuščata preprostega odgovora, ki bi se morda lahko iztrgal ob hitrem premisleku. Neki opazovalec vršenja na svetovnem spletu je posrečeno zapisal, da ljudje »nagibamo k precenjevanju učinkov na kratki rok in podcenjevanju tistih, ki jih prinaša dolgi rok«. Tudi za računalniško podprto poučevanje glasbe velja ohraniti to misel v spominu. Pogosto izrečeno stališče, da medmrežje prinaša veliko več vsebin, ki so obupne v vsakem pogledu, ne zabriše dejstva, da je v tej množici stvari in storitev mogoče najti tudi takšne, ki so zelo koristne. Zelo koristno je, recimo, da računalnik v vsakem hipu omogoča samostojno preverjanje znanja iz glasbenoteoretskih disciplin in dostop ter možnost iskanja poprej neobvladljive množice podatkov o glasbi. Toda: slaba plat nemotenega dostopa do množice podatkov je povečana možnost relativiziranja pomena podatkov, samoučenje pa v končni fazi krči vlogo učitelja v učnem procesu, kjer postane ključna izkušnja tista med učencem in napravami, programerji, tržno naravnanimi posredniki ipd. Tako se (podobno kot s tehnologijo množičnega širjenja posnetkov pred dobrim stoletjem) spreminja ena elementarnih socializacijskih vlog glasbenega pouka: pravica do privlačnosti ali odbijanja, do simpatij in antipatij, do možnosti tehtanja — do izbire lastnega odnosa do glasbe: ene od osrednjih potez procesa učenja in življenja z glasbo. Z računaniško podporo se ukvarjanje z glasbo lahko spremeni v skrajno »tehnokratsko« podjetje, kjer branje not sovpada z igranjem *notnega tetrisa (http://www.happynote.com/free-tetris-game.html) brez posebne zavesti o namenu teh not. Z drugimi besedami: pot, po kateri hodimo, je treba ločiti od namena, zaradi katerega smo na njej. Računalniško podprto poučevanje glasbe nam pri tem ne pomaga nič bolj — pa tudi nič manj ne — kot vrsta tehnoloških novitet, ki so se postopno uveljavlale in nadgrajevale »staromodni« pouk. Dejstvo pa je, da računalniško podprto poučevanje glasbe pedagogu nalaga veliko večjo odgovornost v primerjavi s preteklimi tehnološkimi pripomočki, ker so stranpoti vabljivejše. |
|||||||
P.S. |
Na začetek | ||||||
|
Kljub določenemu obsegu težav, ki jih prinaša računalniško tržišče, glasbeni pedagog hitro opazi prednosti dela z računalnikom. Vsak napor odtehta živ odnos med njima, kar je ne nazadnje eden osrednjih idealov tudi v glasbi. Naslednja »raziskava« o računalnikih lepo priča o tej živosti: |
|||||||
|
As you are aware, ships have long been characterized as being female (e.g., “Steady as she goes” or “She’s listing to starboard, Captain!”) |
|||||||
|
Recently, a group of computer scientists (all males) announced that computers should also be referred to as being female.Their reasons for drawing this conclusion follow: Five reasons to believe computers are female: 1) No one but the Creator understands their internal logic. 2) The native language they use to communicate with other computers is incomprehensible to everyone else. 3) The message “Bad command or file name” is about as informative as, “If you don’t know why I’m mad at you, then I’m certainly not going to tell you.” 4) Even your smallest mistakes are stored in long-term memory for later retrieval. 5) As soon as you make a commitment to one, you find yourself spending half your paycheck on accessories for it. |
However, another group of computer scientists, (all female) think that computers should be referred to as if they were male. Their reasons follow: Five reasons to believe computers are male: 1) They have a lot of data, but are still clueless. 2) They are supposed to help you solve problems, but half the time they ARE the problem. 3) As soon as you commit to one you realize that, if you had waited a little longer, you could have obtained a better model. 4) In order to get their attention, you have to turn them on. 5) Big power surges knock them out for the rest of the night. |
||||||
| Prenovljeno, februar 2008 Posodobljeno: oktober 2011 |
|||||||
